torek, 06. december 2011

Razpokani piškoti

Miklavž je mimo, prva runda decembrske peke pa tudi. In edino pravilno je, da recepte dokumentiram tudi tule gor.

Razpokani piškoti, v originalu (s Kulinarike) pa Ponarejeni rženi hlebčki. Ker baje izgledajo kot rženi hlebčki. Ne bi vedela, nikoli jih nisem jedla/videla. Lani sem se peke teh piškotov lotila prvič in ker mi besedna zveza ponarejeni rženi hlebčki na prvi pogled ni izgledala prav nič sladka, praznična in dobra (razen na slikah), sem se zatekla k podobnemu receptu, ki se, mislim da, imenuje prav razpokani piškoti. In bila sem res živčna, ali bodo piškoti uspeli, razpokali, tako lepo, kot je na nekaterih slikah na Kulinariki. Prebrala sem vse komentarje, upoštevala vse nasvete, in razpokani piškoti v prvi rundi sploh niso bili razpokani ampak malo malce ... pretreseni. In tudi okus je bil drugačen - več kokosa, bolj "masivni" so bili. Zato sem zbrala pogum in se lotila ponarejenih rženih hlebčkov. Ne samo, da so (do sedaj še vedno) zelo elegantno razpokali, tudi veliko bolj okusni so. Sploh, če namesto samih orehov zmešamo lešnike, mandeljne ... krasno.

Pa poglejmo. V posodo ubijemo 3 jajca in jim dodamo 200 g sladkorja (tudi malenkost manj ne bo povzročilo nikakršne tragike). Potem to zmes lepo mešamo z mešalcem da se fino speni in naraste. Medtem stehtamo 250 g orehov (znotraj te količine lahko uporabimo tudi lešnike, mandeljne, mešanico) in jih (če še niso) zmeljemo. Dodamo masi in premešamo. Potem pa dodamo še 200 g čokolade v prahu. Jaz sem nazadnje uporabila malo čokolade v prahu, malo Benko kakava in malo grenkega kakava. Zopet premešamo. Nazadnje dodame še 4 ali 5 žlic ostre moke, z žlico premešamo, da nastane že kar kompaktna masa. Potem se pa prične. Na krožnik stesemo sladkor v prahu, si umijemo roke in še z vlažnimi pričnemo z oblikovanjem kroglic, ki jih povaljamo v sladkorju in jih samo na pekaš (na peki papir). Kroglice morajo biti kar dosti narazen. Jaz sem jih na pekač (standardne velikosti, tisti, ki pride s pečico) dala 16. Masa je dokaj lepljiva, tako da si je na vsake 4 kroglice treba umiti roke, potem se masa spet lepše oblikuje, drugače se prične vse lepiti in je nemogoče. Je kar packarija, ampak taka fina, za odrasle. Kot plastelin, hehe.

Nič, in potem se zabava in nestrpno pričakovanje in pogledovanje proti pečici, kako masa leze narazen in piškoti pokajo, prične. 20 minut na 180°C, veleva receptura, in res je tako. Krasno.

1 komentar: