sreda, 31. oktober 2012

Seveda sem še živa, ...

... stvar pa je namreč taka, da sem precej srečna.

So happy I could shit rainbows.

Po ulicah hodim dva metra nad tlemi. Neverjeten občutek. Privoščim vsem in upam, da bo trajal še nekaj precej časa.

Tist en mesec in pol na daleč sicer resda trpim/va kot žvau, ampak se splača. Ponovno snidenje je ... nimam besed. Če je kdaj v življenju bil še kakšen trenutek bolj primeren za ostati brez besed, je to to. 


1 komentar: