Seveda sem še živa, ...

... stvar pa je namreč taka, da sem precej srečna.

So happy I could shit rainbows.

Po ulicah hodim dva metra nad tlemi. Neverjeten občutek. Privoščim vsem in upam, da bo trajal še nekaj precej časa.

Tist en mesec in pol na daleč sicer resda trpim/va kot žvau, ampak se splača. Ponovno snidenje je ... nimam besed. Če je kdaj v življenju bil še kakšen trenutek bolj primeren za ostati brez besed, je to to. 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Kokosova očesa