The Joneses


They're not just living the American dream, they're selling it.

Družina Jones - Kate, Steve, Jenn, Mick. Počnejo to, kar mi nezavedno počnemo vsak dan. "Tina, kok maš hude čevle! Kje si jih kupila? Vou pa ful hud pulover, kok je biu? A že dolg nazaj?" Počnejo to, kar se oglaševalci trudijo početi vsak dan, na vsakem koraku. In z njimi so zadeli terno. Družina Jones, umetno ustvarjena družina, da živi sanjsko življenje, ki niti ni njihovo. Da živijo življenje nekoga drugega. Da živijo za produkte, za številke, za čim večjo prodajo. Ki hodijo po ulici, sedijo v razredu, igrajo golf, se vozijo z avtom, se smehljajo na zabavi z enim samim namenom - prodati vse, kar imajo, vidijo, prodajajo. In seveda, bolj se film bliža koncu, bolj se tudi gledalcu v mislih zasidra misel - hudiča, oni nimajo življenja! Oni 24ur na dan, 7 dni na teden, 30 dni na mesec, 365 dni na leto živijo življenje, ki ni njihovo. Nimajo družine, nimajo prijateljev, nimajo zaupnikov. Imajo le stranke, žrtve, na vsakem koraku ljudi, ki jih morajo očarati. In s koncem filma se bliža spoznanje, kako damaged so ti ljudje, so ti prodajalci, ki bežijo pred resničnim življenjem in ki lahko pustijo tudi usodne posledice na ljudeh, ki so njihovi "sosedje", "prijatelji", a v prvi vrsti kupci produktov njihovih strank.
Genialen film. Ki bi si ga moral ogledati vsak, ki dela v oglaševanju. Ali pa tudi ne. Stvari bi potem morda postale malo preveč realne, kajti svet je nor, svet beži v nore smeri, in ni vrag da si ne bi kdo dejansko spomnil takega projekta ... A zaenkrat je to na sečo le film. Odličen film!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več