torek, 23. november 2010

Limonini mafini

Recept sem našla na med.over.net, a ga malo priredila. Nikakor mi namreč ne gre v glavo, kako redko naj bi bilo testo s 300g moke in 200g sladkorja in sokom 2 limon, deci olja, deci jogurta?

Kakorkoli, te uganke nismo šli empirično reševati, ampak smo jo že v samem začetku ovrgli in sem naredila lepo po preprosti kmečki pameti in izpadlo je okej!
Torej, recept. Kot že rečeno, našla sem ga na med.over.net, ga prikrojila in si ga sedaj delno lastim za svojega. Kmalu bo objavljen tudi na Kulinariki.

Odločila sem se tudi, da recept pojasnim v nulo, just in case, če bere kdo, ki je v kuhanju in cukarpekarstvu popolen laik in novinec. Tisti, ki se za kuhinjskim pultom in mešalci dobro spoznate, lahko naslednji sestavek prekočite, saj bom na koncu napisala vse sestavine še enkrat.

Potrebujemo eno malo večjo posodo, električni mešalec, žlico ali dve, cedilo oz. tisti pripomoček s katerim lahko presejemo sladkor/moko. In seveda pekač za mafine. Tisti za velike ali majhne, nima veze.

Torej najprej vzamemo posodo (jaz uporabljam plastično, lahko je tudi steklena, kovinka, kakorkoli) in notri ubijemo dva jajca. Mene je mama vedno učila, da je treba lupinico postrgati še s prstom, da odstranimo ves beljak. To je packarija, ampak jaz osebno nisem navajena stran metata. Potem dvema jajcema dodamo 18dag sladkorja. To nekaj časa stepamo z mešalcem, da zmes postane svetlejša in penasat. Nato dobro umijemo dve limoni (najboljši sosed nas lepo opzori, da agrumi na zunanjosti obdelani s konzervansi), ju prerežemo na pol in dobro ožamemo. Sok zlijemo k jajcem in sladkorju. Dodamo še limonino lupinico - pa ne je kar naribat s tej limon s nešteto konzervansi, raje kupite že naribano. Na hitro malo premešamo z mešalcem. Nato stehtamo 300 g moke, ji dodamo 1 zavitek pecilnega praška in z žlico malo premešamo. Nato moko s pecilnim praškom presejemo k jajcem, limoni in sladkorju. Kar lepo vse naenkrat, po želji lahko vmes malo premešamo. Zakaj je treba moko presejati? To človek ugotovi šele, ko enkrat to dejansko naredi. Ker se v moki najdejo prav hecni trdi delci. Ne vem, če je z vašo moko tudi tako, mogoče si je samo moj mlinar vmes grizel nohte in so zato v moki trdi delci, haha. No, šalo na stran, s presejavanjem moke tudi vnesemo malo zraka notri. Nasploh pa si tega želimo zato, ker je bikskvit oziroma mafini potem bolj puhasti. Zato tudi stepamo jajca (če bi želeli še bolj puhasto, bi lahko tudi posebaj stepli rumenjake s sladkorjem in posebaj beljake v sneg). Ko je moka vmešana v testo, vzamemo čisto žlico in v zmes dodamo 2 jedilni žlici kisle smetane. Malo premešamo in vzamemo olje ter dodamo v zmes 1 jedilno žlico olja. Spet malo premešamo in voula, čaka nas samo še zelo prijetno opravilo (sarkastično mišljeno, seveda), polnjenje pekača za mafine. Prej je modelčke fino malo namazat, ampak jaz zadnje čase obupujem, karkoli naredim, na koncu se mi mafini še vseeno primejo in ne gredo lepo ven. Moje pojmovanje 'gredo lepo ven' pomeni, da bi kar sami od sebe padli ven. Pri meni se je treba malo potrudit, s šabrom malo naokoli požokat in v najhujšem primeri, z zobotrebcem po tleh podrgnit, da se odlepijo od dna. Ne vem, nekaj bo treba pogruntat. Torej modelčke dobro namažemo, napolnimo in pečemo 20min pri 180°C.

Torej, še enkrat napisane vse sestavine:
2 jajci
18 dag sladkorja
sok 2 limon
limonina lupinica
300 g moke
1 pecilni prašek
2 žlici kisle smetane
1 žlica olja

Pečemo 20min na 180°C.

Še slikovni material:
 Takole so buhteli v pečici, po 7ih minutah pogledam v pečico in me je skoraj kap, kako zelo so narasli!
Malo sem jih prelila z rdečo in rumeno glazuro, da so lepši na pogled (na okus pa prav nič drugačni). Glazura je drugače samo sladkor v prahu z malo limoninega soka in barvilom.

Uspešno peko in dober tek!

Ni komentarjev:

Objavite komentar