Twelve


Twelve. Nova droga, ki obnori mlade. 50 Cent, ki jo preprodaja. Tako kot Natu (iz Gossip Girl) preprodaja travo. Ja, Chace Crawford bo zame ostal Nate. Čeprav je tukaj White Mike. White Mike, ki je ostal brez mame. Oče natakar, živita v stanovanju, kjer se ne da regulirati toplote radiatorjev. Zato Nate leži skoraj nag na tleh na vzmetnici. Ker je pri tleh bolj hladno. White Mike. Na tak način nas v zgodbo vpelje znani glas Kieferja Sutherlanda. In nadaljuje - White Mike preprodaja travo bivšim sošolcem. Ker sta z očetom ostala v velikih dolgovih po materini smrti in njenem (neuspešnem) zdravljenju raka. White Mike tako cel film postopa po New Yorku, od zanemarjenega gradbišča, ker preživi noč v luknji (in si predstavlja, kako je njegovi mami v grobu), do zabav na Upper East Sideu, kjer Chris v velikanski hiši brez staršev regulira med zabavami bogatih razvajenih najstnikov in nasilnem bratu, ki je pobegnil z boot campa. Vmes se še malo streljajo, umirajo, jokajo in nasploh, živijo. Odsevajo življenje kot je, zagotov, v prenekaterih delih sveta. Velika mesta. Veliko ljudi, izgubljene duše. Starši na enem koncu sveta, otroci s pištolami in meči na drugem. Mame, ki si okoli vratu ovijajo biserne ogrlice, in nesrečne hčerke, ki steklenično twelva plačajo z nedolžnostjo. Mame, ki prek spletne kamere govorijo z otroci in medtem goltajo tablete, in otroci, ki prirejajo zabave, ki uidejo izpod nadzora in se končajo tragično. Film, ki od samega začetka smrdi po nesreči. Tragediji. Vredno ogleda. Pa čeprav White Mike ni White Mike, ampak Nate. Zame bo on vedno Nate.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več