sreda, 24. november 2010

Twelve


Twelve. Nova droga, ki obnori mlade. 50 Cent, ki jo preprodaja. Tako kot Natu (iz Gossip Girl) preprodaja travo. Ja, Chace Crawford bo zame ostal Nate. Čeprav je tukaj White Mike. White Mike, ki je ostal brez mame. Oče natakar, živita v stanovanju, kjer se ne da regulirati toplote radiatorjev. Zato Nate leži skoraj nag na tleh na vzmetnici. Ker je pri tleh bolj hladno. White Mike. Na tak način nas v zgodbo vpelje znani glas Kieferja Sutherlanda. In nadaljuje - White Mike preprodaja travo bivšim sošolcem. Ker sta z očetom ostala v velikih dolgovih po materini smrti in njenem (neuspešnem) zdravljenju raka. White Mike tako cel film postopa po New Yorku, od zanemarjenega gradbišča, ker preživi noč v luknji (in si predstavlja, kako je njegovi mami v grobu), do zabav na Upper East Sideu, kjer Chris v velikanski hiši brez staršev regulira med zabavami bogatih razvajenih najstnikov in nasilnem bratu, ki je pobegnil z boot campa. Vmes se še malo streljajo, umirajo, jokajo in nasploh, živijo. Odsevajo življenje kot je, zagotov, v prenekaterih delih sveta. Velika mesta. Veliko ljudi, izgubljene duše. Starši na enem koncu sveta, otroci s pištolami in meči na drugem. Mame, ki si okoli vratu ovijajo biserne ogrlice, in nesrečne hčerke, ki steklenično twelva plačajo z nedolžnostjo. Mame, ki prek spletne kamere govorijo z otroci in medtem goltajo tablete, in otroci, ki prirejajo zabave, ki uidejo izpod nadzora in se končajo tragično. Film, ki od samega začetka smrdi po nesreči. Tragediji. Vredno ogleda. Pa čeprav White Mike ni White Mike, ampak Nate. Zame bo on vedno Nate.

Ni komentarjev:

Objavite komentar