ponedeljek, 02. januar 2012

Friends With Benefits, (500) Days of Summer, Sherlock Holmes: A Game of Shadows

Uf, tole pa je dolg naslov. Novo leto prinaša nove spremembe. Tako sem se odločila, da moja velika ljubezen, filmi, na blogu sicer še vedno ostajajo, a ker tole ni zgolj in samo filmski blog, bo prostor za njih rahlo omejen. Niti ne gre toliko za prostor kot preprosto predvsem za to, da se film dokaj hitro pogleda in tudi relativno hitro kaj zanimivega o njem spiše. Človek se tako razvadi in zanemari pisanje in razmišljanje o stvareh, od katerih bi dejansko lahko imel kaj napredka.

Preveč sem se razgovorila. Filmi od sedaj torej prihajajo v trojčkih, da jim ne bo dolgčas. Z obnovami pa tudi ne bom doglovezila in dolgočasila, bolj bo tole služilo meni za v spomin, kaj sem pogledala, kaj mi je bilo všeč in tako naprej.

Friends With Benefits
Nisem neka strašanska oboževalka Mile Kunis in Justina Timberlaka. Še dobro, kajti kateri koli meni ljub igralec bi se po tem filmu najverjetneje znašel na moji črni listi. (Ki sicer v resnici ne obstaja.) Zgodba o tem, kako čustveno in emocionalno dokaj ranjena Jamie preko službenih dolžnosti spozna mladega in čednega Dylana, se z njim spoprijatelji in konča v postelji, ni nič novega. Zgodbe o tem lahko poslušam tudi pri sošolki. Ali preberem na kakšnem forumu. Kjerkoli. Pa tudi če ne, tole ne prinaša ničesar novega. Kot v podobnih zgodbah se taka zveza razvije v prikrito ljubezen in potem je cela štala. Na IMDB-ju pa piše takole: 
While trying to avoid the clichés of Hollywood romantic comedies, Dylan and Jamie soon discover however that adding the act of sex to their friendship does lead to complications.
Film torej v zgodbi s svojim bežanjem pred klišejem zelo hitro pade v drug kliše filmskih zgodb, ki ne bi rade padle v kliše, a jim to vseeno mojstrsko uspe. Ha. Sliši se zakomplicirano, pa je v resnici povsem preprosto. Za kaj drugega kot spremljavo med klepetom ob čaju s prijateljico tole ni.

(500) Days of Summer
O, ja. Odkar premljam serijo New Girl, sem zelo vzljubila Zooey Deschanel. Luškana je. In ni shirana. Ravno prav zmedena in zmešana. Čeprav se bojim, da je nanjo kar prilepljena ta neka luškano zmedena vloga. Danes si ogledam še en njen film, bomo videli. Drugače pa nič. Všeč mi je tale film. Zgodba je taka, da smo jo zagotovo že nekje videli, čeprav ne vemo točno, kje. A vseeno, pripovedna forma (ter glas pripovedovalca), skakanje med dogodki znotraj 500 dni in nenazadnje razplet te glavne zgodbe - vsi ti elementi so drugačni ravno v taki meri, da je film boljši kot ostali iste branže. Lep dokaz, kako se da povprečno zgodbo o fantu, ki išče the one, in dekletu, ki se ni pripravljena ustaliti, povedati na nepovprečen način. Rabiš samo dva super igralca (poleg Zooey še Joseph Gordon Levitt), nekaj super dialogov o usodi in naključjih, ter kolikor toliko optimističen zaključek (ki bi ga sama sicer raje izpustila). Vsekakor priporočam ogled!

Sherlock Holmes: A Game of Shadows
Tudi Robert Downey Jr. je pogost gost v mojih sanjah in sanjarjenjih, v kombinaciji z Judom Lawom pa to postane že realnost - film o Sherlocku Holmesu, seveda! Filmi, ki bazirajo na knjigi, ki je znana po junaku, ki ima tako izrazit karakter kot Sherlock Holmes (in dr. Watson prav nič ne zaostaja za njim) so seveda, kaj pa drugega, prava mojstrovina. Moram priznati, da četudi imam nadvse rada (dobre) akcije in kriminalke in detektivke, sem, preden se lotim ogleda, večkrat v strahu, ali bom zgodbo razumela. Mogoče me filmi bolj privlačijo zaradi junakov samih, zato mi zgodba, posledično, velikokrat malce uide. Samo toliko, da se potem nekje sredi filma izgubim in sprašujem A.ja, kaj se zdaj gredo in zakaj to počnejo. Če človek film gleda doma, je tragika veliko manjša, lahko si pomagam z Wikipedio, celo prevrtim nazaj. V kinu pa sem ujeta in žalostna, tolčem se po glavi, zakaj ne razumem in zakaj denar leti skozi strop v nebo. Užitek je vsekakor do neke mere manjši, a pri Sherlocku je bila tragika skoraj minimalna - ker je film seveda vreden ogleda že zaradi samega Downeyja in njegove izvrstne igre in upodobitve Sherlocka. Zgodba sicer (zopet) ne preveč pretresljiva, spet hoče nekdo uničiti svet. Mi je bil, kar se zgodbe tiče, prvi del vseeno boljši, a tudi tale je povsem gledljiv. Sherlock je, tako kot Harry in Twilight, se ga gre gledat, ne glede na vse. Samo da je veliko boljše.

Ni komentarjev:

Objavite komentar