petek, 30. marec 2012

Na kaj vse se zadnje čase ...

... jezim? Ker opažam, da je to praktično vse, kar počnem. Da se jezim. 
  • na računalnik, ker mi v zadnjih dveh tednih konstantno nagaja, zašteka sredi pisanja pomembne naloge za faks, zašteka pri opravilih, ki naj mu ne bi smela povzročati večjih težav.
  • na voznike avtobusov. Ker enkrat peljejo prepočasi, ko se mi mudi in drugič prehitro, da mi je slabo.
  • na fotoaparat znamke Nikon Coolpix L120, ker mi je res všeč in sem že skoraj kliknila dokončaj naročilo, potem pa sem se spomnila, da se mi ne bo dalo ukvarjati s štirimi AA baterijami in vsem cirkusom, ki ga prinašajo.
  • na vreme, ker je nizek pritisk in sem slabe volje in če v resnici sploh ni nizek pritisk in to ni razlog za mojo slabo voljo potem res ne vem, kaj je narobe z mano; in zato, ker ni dežja!
  • na to, da moram vse povedat in delit z drugimi in nič ohranit zase. Come on!
  • na lego moje sobe: ker je pozimi mrzlo, poleti peklensko vroče, spomladi (torej sedaj) pa se kljub zunanjim toplim temperaturam zelo učinkovito brani vdoru toplega zraka in ohranja prijetnih 15 stopinj. 
  • na to, da sem danes na avtobusu prebrala na horoskopu tole Če veste, da delate prav, lahko mirno nadaljujete v svojem tempu. in sem jezna ker horoskop itak nikoli nima prav in bo, če bom delala tako, kot mislim, da je prav, potem vse narobe. Nič ne bo mirno.
  • na občutek, da moram toliko enih stvari. Študirati nekaj, v čemer se ne mislim zaposliti. Govoriti stvari, ki so za druge zanimive. Iti k zdravniku samo če me nekaj zelooooo boli. Vprašati samo kaj reeeeeees pomembenga.
  • na nič hudega sluteče mimoidoče, ki stopijo z mano v interakcijo, med tem, ko se jezim na kaj drugega. Ker potem se jezim nanje in včasih začnem vreščat in kričat in potem 
  • se jezim nase. Ker si dovolim, da sem jezna na pomembne stvari, ki so v resnici nepomembne. Zagotovo obstaja kakšen pregovor o tem, kaj je pomembno? Mislim, kaj je reeeeeeeeees pomembno, kot tisto nič nam ni treba samo umret moramo ...

Drugače mi pa ni hudega v življenju.

Ni komentarjev:

Objavite komentar