sreda, 29. december 2010

Harry Potter and the Chamber of Secrets

Meni osebno je ta film eden izmed bolj strašnih filmov iz začetka Harryja Potterja. Kasnejši filmi, tam, od petega dela dalje ne štejejo. Ker od tam naprej je sama žalost. Tale dvojka pa je stresla moje srce. Dobesedno. Bazilisk in vse to, strašno.
No, Harry se torej z mukami vrne na Bradavičarko, Trapets ga seveda skuša od tega z raznimi načini odvrniti, a mi nekako ne uspe, saj je Harry Potter pač Harry Potter. V drugem delu pa se pravzaprav srečamo z malo bolj esencialnim delom celotne zgodbe, Mrlakenstainov dnevnik, ki je pravzaprav eden izmed skrižvnev (saj najbrž nisem prav napisala, ampak se mi res ne da vstati iz postelje in iti iskat knjigo), ki jih Harry in druščina tako zavzeto iščejo proti koncu celotne zgodbe. Se mi pa vseeno zdi, da veliko reči ostane nepojasnjenih. Ne spomnim se točno, ali so bile v knjigi pojasnjene, ali pa še bodo morda kasneje. Kakorkoli, zgodba je grozna in napeta, zopet se seveda, v malo drugačni obliki, pojavi Mrlakenstain, Ginny pa se meni osebno zdi kot ena trapa. In tudi ta del, ni dobro prikazan v filmu. Če se ne motim, je v knjigi razlog, da se je zgodilo, kar se je zgodilo, ta, da je bila osamljena in se ni imela z nikomer za pogovarjati. Ja, samota je lahko huda reč.
Kaj mi je pri tem filmu dalo bolj misliti je ta podobnost z resničnim svetom. Ja, knjiga je izmišljotina, a avtorica je resnična in človeška in logično je, da bo knjiga odsevala nekatere podobnosti resničnega sveta. Kot na primer ta želja po tem, da bi pravi, čistokrvni čarovniki očistili čarovniškega sveta nesnage. Oh, kako to zveni znano. Najbrž je vsem jasno. Ja, Harry Potter gor ali dol, z malo domišljije lahko vse, kar se v zgodbi dogaja, z lahkoto preslikamo na resnični človeški svet. Saj je vedno tako, avtor lahko distancira dogajanje od resničnega sveta, a miselnosti in ideologije ne more spremeniti, to je nekaj, kar živi v vseh nas in se prenese v vse, kar naredimo ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar