sobota, 04. december 2010

Smart People

Sometimes the smartest people have the most to learn ...

Okej, ja, saj tale zgornji line kar dobro zajame bistvo filma, še kako dobro pa zajame tudi moj komentar na tale film. Na delo režiserja, scenarista, producenta, kogarkoli, ki je imel prste vmes pri nastajanju tega filma. S filmom samim tehnično ni nič narobe, vsebinsko pa je seveda popolnoma zgrešen. Zbegan profesor književnosti, povsem nič karizmatičen, odovel, zmeden, raztresen, ki živi s svojo najstniško hčerko, ki maturo opravi s 100%, doma pa je naduta in vzvišena gospodinjica, se zaljubi v bivšo študentko, ki je zaradi njegove slabe ocene njenega eseja pustila študij literature in postala zdravnica. Zdravnica, ki v filmu cel čas sedi za mizo, sedi za mizo pri malici, sedi za mizo s kolegi in ... razmišlja. Poleg tega je ta zdravnica Sarah Jessica Parker, wrooooooong, igralci v serijah, sploh igralci v serijah tipa Seks v mestu naj kar lepo ostanejo v serijah. Halo, kako bi Carrie ever pomislila na to, da bi bila z prav nič postavim in kakorkoli privlačnim starim profesorjem? Nimam drugih besed. Odgovor je jasen sam po sebi. Edina svetla točka filma je Ellen Page, pa še ona igra čudno vlogo, čeprav jo pa konec koncev najbolje odigra. Vsi igrajo čudno vlogo. Tudi posvojeni brat starega profesorja, ki se izogiba svoje nečakinje, ker ga je ta pijana poljubila. Da ne omenjam, da jo je on sam peljal v gostilno da bi se malo sprostila. Torej stvari so res neresnično prikazane, vsi delujejo blazno dolgočasni in mogoče tudi v resnici so. Saj obstajajo taki ljudje ampak takih ljudi si jaz osebno na filmu ne želim gledati. Film je torej popolna izguba časa in služi samo kot lepa uspavanka (kar sem dejansko preizkusila and it worked!). Torej zadnje besede so: Ellen je dobro odigrala, Carrie Sarah malo zamerim ker se je v tako vlogo sploh spustila, za druge mi je pa vseeno, ker nisem nanje kako drugače čustveno navezana. To je to za ta denar ...

2 komentarja:

  1. Meni je bil pa film odličen. Pač eno je, če so ti všeč tipični hollywoodski filmi, kjer so vse osebe popolne in živijo popolno življenje, drugo so pa filmi, ki prikazujejo drugačne ljudi, tipične zafrustrirane Američane, ki jih življenje dejansko tepe in kjer življenje ni ena sama potica. Film mi dejansko sploh ni bil dolgočasen, ampak je bil lepo presenečenje. Še Sarah, ki je drugače ne maram kaj dosti, se je lepo ujela, sama zgodba je pa itak presežek in, hvala bogu, korak stran od hollywoodskih filmov.

    OdgovoriIzbriši
  2. oh ne, tudi jaz obožujem filme, ki odsevajo drugačnost, ampak žal mi tale te drugačne zgodbe ni prikazal na pravi način ... okej, pravi način, to je težko, ampak se mi zdi, da je forma nekega holivudskega filma ostala enaka, samo vsebina je drugačna. in če želi film pri gledalcu vzbuditi nekaj, to nekaj kar sem jaz tu pogrešala, je pač potrebna sprememba vsebine in forme.

    OdgovoriIzbriši