torek, 28. december 2010

Harry Potter and the Philosopher's Stone

Dnevi hitijo mimo, jaz imam en kup fotografij na mobitelu, ampak vse, kar lahko sedaj spackam, je poročilo o Harryju. Ja, ta teden je A. pri meni in odločila sva se, da vsak dan pogledava en del filma o Harryju Potterju. Do danes sva pogledala že rei, danes je na vrsti četrti del.

Ampak lepo počasi, začnimo s Kamnom modrosti, torej Harry Potter and the Philosopher's Stone.
 Uf, prvi Harry iz daljnega leta 2001. Kmalu bo 10 let, kar je Harry zavzel svet. Prvi film nas torej preprosto zvede v zgodbo - 11-letni Harry živi pri stricu in teti, ki mislita samo na to, kaj bosta pojedla in kako bosta izgledala. Harry seveda ne sodi v to zgodbo o idiličnem izgledu, zato se ga sramujeta in zapirata v klet. Harry naposled odkrije nov svet - Bradavičarko, kjer dobi prijatelje in celo še več - izve, da je v čarovniškem svetu prava legenda. Sooči se tudi s kruto resnico o Mrlakenstainu, ki ga seveda spremlja čez nadaljne filme. Pa dovolj o zgodi, saj mislim, da jo večina tako ali drugače pozna. Kar me je pri filmu bolj fasciniralo, je bilo dejstvo, da so bili Daniel, Emma in ostali tako zelo mladi, da mi nekako ne delujejo preveč prepričljivo. Ja, saj vsi vemo, da 11-letni otroci zganjajo norčije, ampak ne take norčije kalibra "dajmo, ubijmo Mrlakenstaina". To me je pri filmu malo zmotilo, a nič hudega. Je pač potrebno za zgodbo. V naslednjih filmih, ko naj bi bili Harry in ostali že starejši, a po izgledu tako ali drugače izgledajo sploh starejši (kronološko se vsak film dogaja 7 let zapored, torej bi sedmi film moral biti predvajan že leta 2008, da bi igralci bili prave starosti), tega lapsusa ni več. Glede na to, da se ukvarjajo s težkimi rečmi, je že bolje, če na videz delujejo malo manj krhki.

Toliko o prvem delu, ogled aboslutno priporočam, Harry je pač Harry. Knjiga pa, seveda, osnova.

Ni komentarjev:

Objavite komentar