torek, 23. avgust 2011

Moram poročat ...

... kako se je rešila včerajšnja tragedija z mojim diskom.

Moj Muc je pač genij - lepo sva zagnala en programček, ki je disk popravil! Trajalo je ravno da ne pol stoletja in ko je bilo končano lahko sedaj normalno dostopam in do slik in do serij in do vsega.

Drug problem, ki me še vedno pesti, pa so Simsi, ki me nikakor ne ubogajo! A daj no! Tako lepo hišo sem zgradila in sedaj, ko bi lahko z novimi dodatki dobila u la la lepega pohištva, da bi bila hiša res sanjska, ne dela! Katastrofa!

Drugače pa sem danes že zelo pridna. Ob osmih sem šla na avto servis, sem peljala maminega Modusa h kleparju. Samo par praskic je bilo za spolirati. Pridem tja in vprašam gospoda kdaj bo konec, on pa začne 'torek, sreda, četrtek ... ja, v petek bo pa najverjetneje že'. Jaz se skoraj sesedem na tla - 5 km od doma, brez LPP-ja, nič! Pa še mami je rekla, da ji je rekel da bo samo 10 min dela. In ga lepo pogledam in vprašam če bi se slučajno dalo zdajle na hitro ... po 20 minutah čakanja v salonu in spremljanju "burnega" življenja avtohiše je bilo že končano.

Doma sem si lepo skuhala kosilo. En tak poletni mix - čebula, paprika, paradižnik, bučka, česen, peteršilj in na kolobarčke narezane in popečene hrenovke. Vse zmešano skupaj. Bomo videli. In medtem, ko sem rezala papriko, sem se spomnila na en prizor. Z mami sva neko soboto šli iz BTC-ja (ko sem bila mlajša sva večkrat šli dopoldne po trgovinah, pa po hrano) in na poti domov sva se ustavili pri stricu v Sneberjah, v domači hiši mojega očija. Teta je sedela zunaj na klopi, kar jaz pomnim so imeli tako veliko leseno masivno mizo in na vsaki strani eno klop. In imela je veliiiiiiiiiko skledo domačih paprik in jih je rezala na manjše koščke. Ampak imela je sila zanimivo tehniko - v bistvu je papriko držala v rokah - celo papriko, in v drugi roki manjši nožek, in je nekako rezljala tisto papriko na majhne koščke. To se mi je tako zelo vtisnilo v spomin in danes sem se tega ob mojem rezanju paprike ponovno spomnila.

Večkrat se takole spomnim kakšnega dogodka, ki ga potem že zelo hitro pozabim. In je zanimivo, kako se mi nekateri dogodki vtisnejo v spomin, spet drugi pa ne. In ti, kateri mi pridejo nazaj v misli, so vredni, da jih zapišem!

Ni komentarjev:

Objavite komentar